Ne vem če vjste vsi, d ima moj dragi (bodoči mož) Matic stršno rd čilije. Mja, sej js jh imam tud. Posebi mi je vseč kdr me zrd posipa na siru peče cela gofla. Waaaa ma ga ni bujšega. Ma dobro, tud omake na pici so mi všeč d nomalce pogrize, pa tud na pašti in tako dalje. Če ne grize, neki manjka. Omaka, posip, gor dol, ima d peče. Ok… to sm jst. Ma on!! D ne bo pomote, podpiram njegove hobije in vse, ma včasih me prime prou za se ustrelt v koleno in se zravn smejat ku bk. Dns me je prou prosu, d morm kej napisat, k že dolgo nism nč povedla…
Doro, d zčnemo na začetku, k čene do konca nanka ne bomo pršli. Norija s temi čiliji se zčne že enkrt novembra al decembra, kdr je treba jt na izmenjavo semen. ITAK d bom šla tut jst malo pogledat in pokušat kako omako od ostalih čilijubcev, k itak ne ostane samo pr semenih. Tam so vse možne dobrote, od past, omak, posipov, peciva. Prneseš s sabo kako stvaritev, vrečko svojih semen ipd in povohljaš kaj imajo drugi. Zakon. Ma enkrt me je na takem srečanju res hmali pobralo, k sm bla malce preveč požrešna in sm pozabla na varnostno zaporo v smislu – NAJPREJ se da na jezik d vidiš kolko je žleht, pole namažeš na kruh… Ma jst nč ku flosk na kruh celo žlico neke paste in hop v usta. AjooooooooW…. Se mi zdi d sem vidla svetga Petra resno. Tako viola brado ima, tista barva k je zdej moderna in uhan v levem uhu.
No dobro, pustmo zdej moje prigode in se raje posvetimo Matijevi strasti. V glavnem ja… ok, treba jt na izmenjavo, tm nabrat (oz zamenjat) en kup semen k se jih januarja da kalit. OK boste rekli. Se jih da kalit. Zakopljes v zemljo in čakaš d požene. Ja, pr VAS. Ne pa pr NAS. Čilijijeva semena, ki se jih pred vsem posuši, je treba prvo ku prvo razkužt. V kamilci. OK kljukca. Smo jih razkužli v kamilci. Pole jih je treba dat nekam na gorko, d seme skali. Doro, normaln človk bi jih dal na radiator ne. Ma mi k NISMO normalni, nimamo nanka radiatorjev (vsaj tistih klasičnih sz unim regulatorjem ne), zato je blo treba s Kitajske naročit nek grelnik, d je grel WDU, v kateri je plavala plastična škatla za piškote, v nji pa so bila zavita semena v vlažno servieto. Vse bi blo vredi, če ne bi en dan tista wda izhlapela, grelnik se razletu na prafaktorje in vrgu wn varovalke…. še doro d je bla samo varovalka… k čene bi bil M pomoje dns v zaporu zarad povzročitve splošne nevarnosti… Ok gramo napri. Januarja itk vsi vjsta, d je tma tm okoli štjre ure in pou popudan, tkw da… naslednja investicija ki jo zhtevajo čiliji je nakup močnih žarnic. Lani je M nabavu neko posebno žarnico k oddaja tako mavričasto svetlobo, ma tisto kao ni blo zadost (tud če so čiliji lepo vzklili in zrasli), zdej jo imam jst zravn postelje, k je priročna za gledt TV. Kej je šu letos nrdit ane… sm mislila d me bo kap. Je šu en dan v Bauhaus al njkm in domu prvleku dve metrski podolgovati žarnici, ki jih je prišraufu na kos laminata in vse skp zabil v strop. Polica pod temi lučmi je že od lani, ko smo sadike spravljali nekam izven mačjega dosega, drgači bi jih Bella pojedla. Se razume, d je bil prah od tistega vrtanja v šonfit povsod. POVSOD mislim tud v špranjah od ta velike televizije, mojih brgešinah in v vseh kozicah… No, zid pa po novem ni več nebeško bel, ampak oplemeniten sz oranžnimi lisami, kar pomeni d bo treba letos spet belit dnevno. Juhej 😀 Pa doro, sej tiste žarnice so pripročne k dajo dodatno svetlobo kdr sm se učila. Ma glih btw – uni dan sm šla neki iskt v kopirnico in je že bla tema k sem se vračala nazaj, sm pogledla v naše okno dol z brjača. Js se rjs čudm, d še ni noben od sosjdu iz nasprotnega bloka, klicu policije češ d gojimo mariju. Ma vjste ku to zgleda če pogledaš od zuni? Močne luči na stropu, pod njimi pa polica, na njih pa neke rastline… Sm rekla, d če slučajno pride kak policaj mimo, ga povabm na kafe sz smetanu in Benkotom in mu dam eno sadiko od habanerota za domú že ki bo tolé…
Doro… čiliji so zdaj že vzklili, lani je bla na balkonu đungla, tkw d smo se letos odločli d jih damo v vrt. Razen bonsaja. Ja tud bonsaj se da nrdit iz čilijevega grmulja. V glavnem, ta k ga mamo pr nas se kliče Bolivian rainbow. Ma je res ljp, ima rdeče, oranžne, viola in rumene plodove, od tm tud ime. Zato se je M. odloču d nrdi bonsaj iz njega. Ta rjč je čez zimo hibernirala na oknu od kuhnje, pred kakim mescem pa je lepo začel odganjat listke (nekaj jih je Bella pojedla). Osnova za bonsaj je bla nrjena že lani, ma dns je M kupu prav posodo za bonsai in ga presadil vanjo in lepo zagrebu z zemljo. Ma… tud tm ni šlo brez izzivanja usode d me trešči kap. Najprej gledam, vidm od deleč neke barvaste kamne notr. Pogledam malo bujše vidim d so moji kamni (en izmed njih je ametist, ostali ne vem kako se kličejo, par jih je pa čisto navadnih, ki mi jih je Matijeva mama dala za darilo in so pač na častnem mestu), ki sem jih zadnjič na gongih napunla sz pozitivnimi vibracijami in prnesla domu, d bojo oddajali pozitivno energijo v naše gnezdece, končali v LONCU SZ BONSAJEM. AAAAAA… ma nč ku jih poberi vn in jih loži če čjr k si jih dobiu! Jao… ti kamni niso za v lonc! “Ma sej so bli puhni prahu,” je reku. Poberi wn in jih očisti od zemlje. Zdej bom jih mogla še enkrt uglasit dio madona di bwh! OK, si lih malo opomorem od tega, grem se usedem za mizo z namenom d bom delala naprej svoje, pa zagledm na mizi une klešče k jih ima člowk za strižt nohte na nogah. Čak, kaj pa to dela zdej tle, od kje so pršle?? Vidim d imajo gor neko listje. Ma ne no. Reči d nisi… “Ja sem poščipu bonsaj sz njimi, k so tako priročne…”. Ma ne no, kej lhko?? Ma če ne bi DNS bli v Bauhausu in gledali orodja za bonsaje ne rečem. ĐIZS!! Js sem se smejala ku mona res.
Posebna dogodivščina je tudi kuhanje čilijevih omak. Smo šli lani jeseni in smo nabavli celo boršo domačih čilijev, tud takih resnično hudobnih in v voku skuhali omako. Vražja Brika ji je ime. K je kr hudobna, ne smeš pretiravat lih če nis vajen. No je tisto brbotalo cel večer, mačke so se poskrile, hlapi so se širili po stanovanju in verjetno tudi po hodniku od bloka. Tiste omake je blo tolko, d je še zdaj nismo pojedli. Ma tisto sploh ni problema, veste… Ko je treba počistit vse te kozice in lonce… Ja tkrt pa priporočam d si oblečete skafander in daste kisikovo masko na njuško, če se lotevate tega opravila. Ta reč ne vem… ampak ko pride omaka v stik z vodo, se sproži neka čudaška kemična reakcija pri kateri se tvori en tak prav hudoben dražeč plin. Jaz sm kašljala ku Lady Oscar, k je mela nezdravljen TBC, Maticu še Ventolin skor ni pomagu in je mogu jt prou wn na balkon. Mati mila. Js res ne vem kej so si sosedje mislili če so šli tkrt po hodniku…
Ob vsem tem d ne bo kdo mislu, d imam jst karkoli proti čilijem in Matičevemu hobiju. Čiliji so zakon. Tud zarad tega k se tolko nasmejem tem prigodam. 😀 Še bolj pa sm se smejala Črnuhiju, k je grizljal en Bird’s eye in pole prav blesavo gledu k ga je peklo…
Aja še to – čiliji so zdravi, posebej za črevesje. Samo tolk da veste…